Kočevski gozdni med
Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla je pridelan na širšem območju Kočevske, ki sodi v preddinarsko in dinarsko območje.
Kočevska gozdnata krajina se zaradi neokrnjene narave uvršča med najbolj ohranjena območja Evrope. Kočevska je, skupaj z dolino Kolpe, opredeljena kot zavarovano območje v mreži evropskih naravovarstvenih območij v okviru projektov Natura 2000.
Območje čebelje paše je izrazito gozdnato, osrednji del območja meri 800 km2 in je 95 % poraščeno z gozdnim drevjem. K floristični pestrosti prispeva tudi vegetacija gozdnih obronkov, traviščna in močvirna vegetacija. Za območje je značilno ekstenzivno kmetijstvo, kjer prevladuje živinoreja na travnatih površinah.
Posebej je potrebno poudariti, da se čebelja paša odvija v ekološko neokrnjeni, pretežno gozdnati pokrajini, z zelo pestro floristično sestavo, kar omogoča pridelavo visoko kakovostnega medu.
Med je naravno živilo in tudi »zdravilo«
Med je živilo živalskega izvora. Čebele nabirajo surovino (medečino) nektar (iz cvetov ali drugih izločkov živih rastlinskih delov) in mano (izločki žuželk) ter jo prinašajo v panj. V panju predelujejo surovino, to je sladkorje (predvsem saharozo) in druge ogljikove hidrate, v glukozo, fruktozo in druge enostavne sladkorje. Ob tem čebele dodajajo medu njim lastne snovi. Istočasno znižujejo tudi vsebnost vode in tako nastaja med. Ko je vsebnost vode dovolj nizka, je med zrel.
Zdravilni učinki medu so znani že dolgo časa, vse večji pomen jim pripisuje tudi sodobna medicina. Med uničuje bakterije in preprečuje njihovo razmnoževanje, zato predstavlja dobro obrambo proti okužbam. Uporablja se pri pljučnih, želodčnih in črevesnih boleznih, deluje proti vnetju sluznice in kašlju. Med je naravno hranilo za vse generacije.
Območje pridelave zaščitenega
Kočevskega gozdnega medu
Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla, ki jo pridobijo le izdelki najvišje kakovosti na ravni EU, je pridelan med rekama Krko in Kolpo na približno 1.500 km². Območje obsega v celoti občine Kočevje, Kostel, Osilnica, Loški Potok, Sodražica in Ribnica ter delno občine Črnomelj, Semič, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Velike Lašče in Dobrepolje.
Na severozahodu poteka meja po meji občine Loški Potok, ob vznožju Racne gore ter se na severu nadaljuje mimo krajev Lužarje, Krvava peč, Rob in po dolini Raščice zavije proti kraju Ponikve, nato pa proti jugozahodu ob vznožju Male gore. Nato zavije proti vzhodu do reke Krke in ob vznožju Roga ter Poljanske gore do reke Kolpe. Na jugozahodu in jugu poteka meja območja vzporedno z državno mejo Republike Hrvaške; ob reki Čabranki in Kolpi.
Zajamčena kakovost
Kočevskega gozdnega medu
Čebelarji združeni v skupino proizvajalcev Kočevskega gozdnega medu jamčimo za kakovost in izvor medu na pašnem območju širne Kočevske. Zagotovljena je sledljivost in kontrola v celotnem procesu pridobivanja medu in njegove polnitve. Vzpostavljen je celovit sistem notranjega nadzora, ki vsebuje redne periodične preglede zunanjega neodvisnega presojevalca.
V letu 2000 je bilo ustanovljeno Društvo za zaščito geografskega porekla kočevskega medu, pozneje preimenovano v Združenje Kočevski med, v katerem so danes zbrani najboljši čebelarji tega območja. V letu 2012 je bila registrirana skupina proizvajalcev. Le člani skupine proizvajalcev lahko tržijo med pod blagovno znamko Kočevski gozdni med. Čebelar, ki želi svoj med prodajati kot Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla, jamči za zdravstveno neoporečnost medu v skladu z obstoječo zakonodajo. Nadzor na terenu je večstopenjski in ga poleg čebelarjev izvajajo tudi Združenje Kočevski med, pregledniki Čebelarske zveze Slovenije z licenco za pregled ustreznosti čebelarjenja in v končni fazi še neodvisni verifikacijski organ Bureau Veritas d. o. o.
Slovenija je po vzoru nekaterih evropskih držav uvedla sheme kakovosti za zaščito kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki jih odlikuje višja kakovost. Vsak zaščiten kmetijski pridelek oz. živilo mora biti proizvedeno v skladu z izdelano specifikacijo, ki je potrjena s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Kočevski gozdni med, katerega osnovne vrste so gozdni, smrekov, hojev in lipov med, je prvi slovenski med z evropsko registracijo »zaščitena označba porekla«. To je ena od ključnih shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v Sloveniji in celotni Evropski uniji.
Označevanje z nalepko in prelepko
Čebelarji, ki izpolnjujejo vse pogoje za pridelavo Kočevskega gozdnega medu, morajo uporabljati skupno enotno nalepko in prelepko, ki povezuje pokrov s kozarcem. Na nalepki in prelepki se nahajajo informacije o vrsti medu, pridelovalcu in logotipa, ki označujeta shemo kakovosti. Nalepka za gozdni med je v rdeče-rjavi barvi, med hoje v temno zelenkasti, smrekov med v svetlo zelenkasti in lipov med v rumeni barvi.
Prelepko ob izpolnjevanju vseh pogojev podeljuje Združenje Kočevski med. Pravico do prelepke in nalepke »Kočevski gozdni med« z zaščiteno označbo porekla imajo vsi čebelarji, katerih čebele so proizvedle med znotraj pašnega območja, izpolnjujejo predpisane pogoje iz specifikacije za Kočevski gozdni med in so kot dokazilo pridobili certifikat neodvisne kontrolne organizacije.